APDEJT.si

Predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju, s čimer se je končala najdaljša zaustavitev delovanja zvezne vlade v zgodovini ZDA, ki je trajala 43 dni. Trump je ob tem obtožil demokrate izsiljevanja.

Tajska je začasno ustavila izvajanje mirovnega sporazuma s Kambodžo, ki ga je posredovala ZDA, potem ko so bili štirje tajski vojaki ranjeni v eksploziji kopenske mine blizu meje. Tajska je zahtevala opravičilo Kambodže in obtožila sosednjo državo, da je kršila premirje z nameščanjem novih min. Kambodža trdi, da je šlo za ostanke preteklih konfliktov. Napetosti med državama so se povečale po spopadih v juliju, v katerih je umrlo več deset vojakov in civilistov.

Odprtje Muzeja zahodnoafriške umetnosti (MOWAA) v Benin Cityju je bilo preloženo, ker so protestniki nasilno prekinili zasebni ogled. Spori glede bronastih artefaktov iz Benina so že povzročali zamude. Protest so povzročili oboroženi moški, kar je vodilo v preložitev predstavitvenih dogodkov.

V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.

Iranski namestnik zunanjega ministra Saeed Khatibzadeh je ponovil, da Iran ne želi jedrskega orožja in je pripravljen na miroljuben dogovor z ZDA. Ob tem je kritiziral ZDA zaradi protislovnih sporočil glede iranskega jedrskega programa.

Malezija aktivno uresničuje svoje podnebne ambicije. Na nedavnem mednarodnem sejmu Greentech & Eco Products je pod geslom »Podnebni ukrepi zdaj: odklenjene poti do neto ničle« predstavila malezijski paviljon. Ta korak poudarja državno zavezanost k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju emisij.

Iran si želi doseči miren jedrski sporazum z Združenimi državami, da bi rešil desetletja dolg spor, vendar ne bo ogrozil svoje nacionalne varnosti. Iranski namestnik zunanjega ministra je izjavil, da ameriška vlada pošilja protislovna sporočila glede jedrskih pogovorov preko tretjih oseb.

Po besedah Damona Linkerja iz New York Timesa se Republikanska stranka sooča s preobrazbo, saj 'trumpizem' postaja prevladujoča ideologija, kljub porazom na volitvah. Medtem se v Washingtonu nadaljuje blokada vlade, ki jo dodatno zapleta okrepljena samozavest demokratov po nedavnih volilnih uspehih, kar zmanjšuje možnosti za hitro rešitev.

Osem demokratskih senatorjev ZDA je, zaradi strahu pred kaosom v zračnem prometu, prekinilo svoj odpor proti Trumpovemu proračunskemu zakonu. S tem se končuje najdaljša blokada vlade v zgodovini. Frustrirana opozicija se je znašla v hudem sporu.

Demokrati so se po zmagi znašli v notranjem konfliktu glede strategije sodelovanja z republikanci. Kljub trdemu boju in poslušanju svoje baze se soočajo z realnostjo volilnih rezultatov in pričakovanji ameriških volivcev. Analiza poudarja, da morajo najti ravnovesje med upoštevanjem svoje baze in pragmatičnim odzivanjem na voljo ljudstva.

Ameriški senat je sprejel zakon, ki bo končal 41-dnevno zaustavitev delovanja vlade, s čimer je prekinil šesttedenski zastoj. Dogovor je bil dosežen s podporo osmih demokratskih senatorjev, kar je sprožilo notranje nestrinjanje. Zakon zdaj potuje v predstavniški dom, kjer se pričakuje glasovanje. Zaustavitev delovanja vlade je prizadela milijone ljudi, vplivala na plače zaposlenih in motila letalski promet.

Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je izjavil, da bo predstavniški dom "čim prej" glasoval o kompromisnem predlogu zakona o ponovnem odprtju zvezne vlade, ki ga je sprejel senat. Senat upa, da bo pospešil postopek glasovanja, če bodo republikanci ostali enotni in ne bo ugovarjal noben demokrat.

Direktor FBI Kash Patel je prejšnji teden obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o fentanilu in vprašanjih kazenskega pregona, so za Reuters povedali viri, ki so seznanjeni s potovanjem. Obisk je sledil vrhu med predsednikoma ZDA in Kitajske. Namen obiska je bil iskanje rešitev za preprečevanje tihotapljenja fentanila.

Azijske borze so v ponedeljek porasle zaradi upanja, da se bo blokada ameriške vlade kmalu končala. Poročila kažejo, da so zakonodajalci dosegli dogovor o prekinitvi 40-dnevnega zastoja. Obet ponovnega delovanja največjega gospodarstva na svetu je pomagal ublažiti skrbi glede vrednotenj tehnoloških podjetij.

Po tem, ko je osem demokratov popustilo in se pridružilo republikancem, je senat napredoval pri dogovoru za končanje najdaljše blokade vlade v zgodovini ZDA. Skupina centrističnih demokratov je izpogajala dogovor, s katerim so si zagotovili glasovanje o subvencijah za zdravstveno oskrbo. Zaradi nestrinjanja glede prepovedi prodaje konoplje bi lahko prišlo do proceduralnih zamud.

BBC načrtuje opravičilo zaradi "nepoštenega" urejanja Trumpovega govora z 6. januarja, s katerim naj bi se zdelo, da spodbuja izgrede na Kapitolu leta 2021. Minister Združenega kraljestva je incident označil za "neverjetno resnega". Viri blizu BBC so potrdili, da je "pohabljena" montaža Trumpovega govora bila kaplja čez rob za direktorja Tima Davieja, ki je zaradi tega odstopil. Direktorica novic Deborah Turness je prav tako odstopila. Donald Trump in njegovi podporniki so odstop pozdravili.

Donald Trump je uradno napovedal bojkot vrha G20 v Johannesburgu s strani ZDA, pri čemer se je skliceval na neutemeljene trditve o "genocidu nad belci" in "kršitvah človekovih pravic" v Južni Afriki ter obtožil državo "ubijanja in pokola" Afrikanerjev in "nezakonitih" zasegov kmetij.

Varnostni svet Združenih narodov je odpravil sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu aš-Šaraaju in ministru za notranje zadeve, kar je omogočilo njegovo potovanje v Washington na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Za odpravo sankcij je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, vključno z Rusijo.

Nnamdi Kanu je v pismu Trumpu potrdil, da so Trumpove trditve o genocidu nad kristjani v Nigeriji dejanske. 31 ameriških zakonodajalcev je pohvalilo Trumpa za ponovno uvrstitev Nigerije na seznam držav, ki vzbujajo posebno zaskrbljenost glede verske svobode. Trump je zagrozil z napadom na Nigerijo, če se ne bo ustavilo ubijanje kristjanov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je od njegove inavguracije 20. januarja razveljavila približno 80.000 nepriseljenskih viz zaradi različnih prekrškov, od vožnje pod vplivom alkohola do napadov in kraje. Visoki uradnik State Departmenta je potrdil, da obseg razveljavitev odraža širok obračun z imigracijo.